Sestava zemeljskega plina

Surova nafta in zemeljski plin se skupaj imenujeta nafta. Surova nafta je le sorazmerno težka ogljikovodikova komponenta, ki nastane naravno v tekoči obliki, medtem ko je zemeljski plin razmeroma lahka ogljikovodikova komponenta, ki obstaja v plinasti obliki. Zemeljski plin iz plinske vrtine se imenuje plinski vrtinski plin, zemeljski plin, ločen od surove nafte iz naftne vrtine, pa se imenuje povezani plin.

Zemeljski plin je mešanica ogljikovodikov, ki vsebuje tudi vodo in druge nečistoče. Sestavljen je predvsem iz ogljika, vodika, žvepla, dušika, kisika in elementov v sledovih, predvsem ogljika in vodika, pri čemer ogljik predstavlja 65–80 %, vodik pa 12–20 %. Sestava zemeljskega plina, proizvedenega v različnih regijah, je različna in celo sestava zemeljskega plina, proizvedenega v dveh različnih vrtinah v istem rezervoarju, je različna. Z različno stopnjo izkoriščanja naftnega polja bo sestava zemeljskega plina, proizvedenega iz iste vrtine, tudi spremeniti.

Glavni ogljikovodik v zemeljskem plinu je metan, vsebuje pa tudi etan, propan, butan, pentan, manjšo količino heksana, heptana in druge težje pline.

Razvrstitev zemeljskega plina

Za zemeljski plin obstajajo tri razvrstitvene metode8c89a59109ef1258befb52

(1) Glede na značilnosti nahajališč mineralov se v glavnem deli na plinski vrtinski plin in pripadajoči plin.

Povezani plin: nanaša se na zemeljski plin, ki ga od surove nafte ločijo naftne vrtine.

Plinska vrtina: nanaša se na zemeljski plin iz plinske vrtine.

(2) Glede na sestavo ogljikovodikov zemeljskega plina (to je glede na vsebnost tekočega ogljikovodika v zemeljskem plinu) ga lahko razdelimo na suhi plin, mokri plin, pust plin in bogat plin.

Metoda opredelitve C5 — delitev suhega in mokrega plina

Suhi plin: se nanaša na zemeljski plin z vsebnostjo težkih ogljikovodikov tekočine nad C5 (pentan) in klasifikacijo sestave ter lastnostmi manj kot 13,5 kubičnega centimetra v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.

Mokri plin: se nanaša na zemeljski plin z vsebnostjo tekočine ogljikovodikov nad C5 nad 13,5 kubičnega centimetra v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.

Metoda opredelitve C3 — delitev revnega in bogatega plina

Pusti plin: se nanaša na zemeljski plin z vsebnostjo tekočine ogljikovodikov nad C3 manj kot 94 kubičnih centimetrov v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.

Bogat plin: se nanaša na zemeljski plin z vsebnostjo tekočine ogljikovodikov nad C3 nad 94 kubičnih centimetrov v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.

(3) Glede na vsebnost kislega plina lahko zemeljski plin razdelimo na kisli plin in čisti plin.

Kisli zemeljski plin: se nanaša na zemeljski plin, ki vsebuje veliko količino sulfida, ogljikovega dioksida in drugega kislega plina, ki ga je treba obdelati, preden lahko doseže standard za transport po cevovodih ali indeks kakovosti blaga.

Čisti plin: se nanaša na plin z malo ali brez vsebnosti sulfida, ki se lahko izvozi in uporablja brez čiščenja.


Čas objave: 21. junij 2021